Lozanovi “koncerti”

Eden najpomembnejših prispevkov bolgarskega psihiatra in pedagoga Georgi Lozanova k doseganju rezultatov po metodi hitro učenje tujih jezikov so morda še največje z uvedbo glasbe v proces učenja. Po njegovem glasba nima samo pomirjevalne vloge, ampak je priprava, ki um prestavi v stanje visoke sprejemljivosti. S pomočjo glasbe informacije dobesedno tečejo v spomin.

Lozanov je predlagal uporabo dveh vrst glasbe, ki jima pravi koncerti.

Tudi tukaj je Charles Schmid iz Kalifornije lepo povzel bistvo tehnike z besedami: „Oglejmo si primer učenja tujega jezika. Prvi korak je učiteljeva predstavitev novih besed, ki jo izvede v obliki igre. Tematika je predstavljena tudi s slikovnimi gradivi. Učenec sedi in spremlja mentalni film. Takoj po tem uvodnem delu sledi glasba, ki ji Lozanov pravi aktivni koncert.  Ob glasbi učenci poslušajo učitelja, ki govori v tujem jeziku. Namenoma v ritmu glasbe tudi poudarja besede.  V vsem skupaj ni nič magičnega, saj si je vedno lažje zapomniti besedilo pesmi, vpete v glasbo, kot pa  se je naučiti z branjem zapisa na listu papirja. Glasba je neke vrte nosilec, učitelj pa na valovih glasbe deska in izkorišča valove za poganjanje naprej. Podobno, kot to delajo deskarji na morskih valovih. „

PO LOZANOVU DOBRO IZVEDEN „KONCERT“ OPRAVI 60% POUČEVANJA V 5% ČASA. (Terry Wyler Webb, Douglas Webb: Accelerated Learning With Music: A Trainer’s Manual).

Druga stopnja Lozanovega načina učenja po metodi hitro učenje tujih jezikov je pasivni „koncert“. Prvemu koncertu torej takoj sledi drugi. Ponavadi je za drugi del uporabljena izbrana baročna glasba, ki ima ritem okoli 60 udarcev na minuto. V prvem delu je bil tekst prebran zelo dramatično, v drugem pa je branje običjano. Učencem predlagamo, da po želji zaprejo oči, ni pa to nujno. Učenci si predstavljajo, da so v tuji deželi, kjer govorijo jezik, ki se ga učijo.

Dobro je, če učenci doma še enkrat preletijo obdelano snov.

Čez noč se spravi k delu podzavest, ki izvede navidezno samodejen prenos informacij v trajni spomin.